OPIS KNAPOVSKE POTI

S KLIKOM NA SLIKO JO POVEČAŠ

IN VSTOPIŠ V FOTOGALERIJO :) 

10.8.2018

11.3.2017

7.8.2010

10.12.2011

12.1.2012

2013

8.3.2014 

7.3.2015 

5.3.2016

KNAPOVSKA POT

 

foto: ZdravkoC, Avi,semjul
za povečavo klikni na željeno sliko

GPS:

http://www.gpsies.com/map.do?fileId=evkfcdkyovsazrcv

avtor poti, zapisa, gps, kratkih knapovskih, ter potopisov

 Leon Cestnik

Knapovska krožna pot nas popelje po nekdanjem rudarskem zasavskem bazenu oziroma po hribovju krog njega. Po njej se lahko podamo pohodniško ali tekaško. Pohodniško opravimo s potjo nekje med dvanajstimi in štirinajstimi urami, odvisno od pripravljenosti, tekaško pa sorazmerno manj.
  Premagamo približno 47km in dvatisoč petsto višinske gor in ravno tako dol. Pot poteka po vseh treh zasavskih občinah, Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. Če se odločimo za razširjeno Knapovsko pot, kjer dodamo še Kum in se imenuje Forhajerska pot, se pot vije tudi po treh slovenskih pokrajinah, Štajerski, Gorenjski in Dolenjski. V tem primeru naredimo 70km in 3800 višincev gor in dol.
  Opis poti: Start je pred muzejem v Trbovljah.

                                                                 

 Spustimo se po stopnišču do tržnice in pričnemo s prvim vzponom po enosmerni Keršičevi cesti skozi Kurjo vas.

Vas je dobila ime v rudarskih časih, ko je za vsako hišo stal kurnik s številnimi kokošmi. Iz jajc in moke so gospodinje pekle funjšterc ali Knapovsko sonce, katerega so knapi med jedjo zalivali s projo, črnim kofetom iz ječmena.

KURJA VAS

Tu pazimo, da ne zgrešimo odcepa desno po rudarskem naselju Barbara,

  kjer na koncu ulice, zavijemo levo na Ribnik in nadaljujemo desno po Ribniku. Na desni opazimo nenavadno gradbo. Drajeršoht pove tabla na ograji. Jamsko dvigalo se je spuščalo v globino rudnika in na dan vozilo nakopan premog.

DRAJERŠOHT

Kadar je bila žeja prehuda, so se knapi stisnili med hunte  (jamske vozičke) s premogom, ter se na šverc dvignili na površje. Smuknili so k "mamici", ženski, ki je na šverc prodajala šnopc in pir, ter si privezali dušo. Nemalokrat se niso ta dan več vrnili v jamo.

Malo naprej od drajeršohtapridemo na križišče, gremo naravnost med garažami in barakami po makadamu. Cesta zavije levo in zdi se nam da ni poti dalje. Vztrajnost se izplača, za kupčkoma zemlje se skriva ravna pot, katera po tristo metrih ob varnostni ograji zavije levo. Steza se  kmalu razširi in na vrhu hribčka opazimo cerkvico v Retju.

Prva točka katero želimo obiskati.
Retje je bila svoje čase dobro razvita vas, z močno vaško skupnostjo. Seveda pa je industrija v dolini pustila svoj pečat, tudi na okoliških vaseh. Celodnevno delo so kmetje zamenjali za osem urno in počasi opustili kmetovanje.
  V številni družini iz Retja, je oče rad na večer popil kak glaž ali dva vina, vendar so sinovi odrasli in mu vedno popili vso pijačo. Zato je oče , ob naslednjem polnjenju soda z vinom, nanj napisal :"Pazi strup!",v upanju da bo sinove odvrnil od svoje pijače.
Fantje so počakali na priložnost, ko očeta ni bilo doma, spraznili sod z vinom in nanj napisali:" Mi se smrti ne bojimo!"

cerkev RETJE

In že smo pri cerkvici. Nadaljujemo levo po stezi, ki nas pripelje na asfaltno cesto. Sledimo ji levo navzdol, proti konjeniškemu društvu Trbovlje, vendar na križišču zavijemo levo po makadamu in se spustimo v Prapretno nad Hrastnikom, kjer stoji gasilski dom.

gasilski dom PRAPRETNO

 Od tod sledi spust v Hrastnik do tržnice in zgradb Rudnika Hrastnik. Na tržnici je pipa s pitno vodo,  poleg tržnice pa pekarna, kjer si lahko privoščite sveže pekovsko pecivo za zajtrk. Po okrepčilu se napotimo po mestu navzgor in poševno prečimo veliko parkirišče. Poiščemo naslednjo oznako:

ter sledimo markacijam, ki nas najprej vodijo po asfaltni cesti navzgor, nato pa zavije navzgor na
planinsko pot skozi gozd. Pot vodi na Klobuk 890m in je v celoti markirana ter dobro uhojena, saj je priljubljena točka aktivnih Hrastničanov.

vrh KLOBUK

V nadaljevanju sledimo markacijam na Kal 946m,

                                               16.1.2010

koča KAL

 po markirani poti do Mrzlice 1122m,

koča MRZLICA

kjer ne smemo hiteti v kočo, najprej je treba na vrh,

vrh MRZLICE

nato spust na Podmejo 724m,

po parkirišču do ceste,


LOVSKI DOM

 mahnemo jo čez cesto in levo v gozd in po markacijah na Planino 1011m (Partizanski vrh, Sv. planina) imen toliko, kolikor se je menjalo oblasti, vendar vsak pravi trbovski knap reče preprosto na Planino.

vrh PLANINE

                       
Pod vrhom in razgledno ploščadjo, se nahaja koča, oziroma
rudarski dom trboveljskih rudarjev. Desno od doma je pokopališče
s prostorno cerkvijo sveto Marijino ime na Planini, ali tudi sveta Ana
 po legendi o samotnem rojstvu pregnane kraljice. V zahvalo za
 rojstvo zdrave deklice, je dala njej ime Ana, na kraju rojstva pa
 sezidala kapelico, ki je sčasoma prerasla v cerkev. Je najvišje ležeča
 cerkev v Ljubljanski škofiji.

PLANINA

Od tu se podamo po cesti okrog (lahko tudi preko) Javorja 1132m

JAVOR

  na Vrhe 887m, kjer pri domu zavijemo desno
 po markaciji za Krvavico.

Vrhe so znane po obrambi pred vpadi Turkov, po legendi so Turki
 uspeli priti do prelaza na Vrheh, kjer so jih zapodili nazaj. Obrambne
sile so se zbirale v bližnjem kraju pod Krvavico, ki se še danes imenuje Tabor.

KRVAVICA

Z Vrhov prihaja tudi moj rod, praded Valentin in prababica Rozalija.
Verjetno imam od tod gensko pogojeno ljubezen do hribovja okrog
Trbovelj. Zanimivo pri tem je, da sta imela oba pred poroko priimek
 Cestnik, čeprav nista bila v rodu. Ravno tako  je priimek Cestnik
 nosil župnik, ki ju je poročil. Priimek naj bi izhajal iz časov kočij,
 kjer naj bi imeli cestninsko postajo za počitek potujočih,ter oskrbo
in menjavo konj.

PREDNIKI in sorodniki

 Pri koči na Vrheh smo šli desno in nekaj časa nas spremlja asfaltna
 podlaga, ki se konča na razpotju, kjer zavijemo levo po makadamu
 in ne desno proti zgradbam. Še eno razpotje nas čaka pod samotno
 kmetijo izberemo spodnjo pot.Bližamo se Čemšeniški planini in že
lahko opazujemo njen dolgi hrbet.

hrbet ČEMŠENIŠKE PLANINE

Ko pridemo okrog hriba s travnikom se pot rahlo vzpenja proti
kmetiji in razpotju.Tu gremo desno in ujamemo korak z Valvasorjevo
 potjo. Po desetih minutah hoje ugledamo križ s pomenljivim
napisom.

 Pot vodi mimo križa čez travnik, v sezoni košnje pa sledimo
 makadamu še dvesto metrov po cesti in nato zavijemo desno.Sledimo
 markacijam po poti navzgor, ter nadaljujemo po vrhu hrbta do koče.
Najvišji del planine je Črni vrh 1120m.

Koča na Čemšeniški Planini nam nudi zavetje in okrepčilo med počitkom.

Od koče se pričnemo spuščati po stezi desno, pod pletenicami
 tovorne žičnice. Ves čas smo pozorni na odcep levo strmo
navzdol, ki je označen.

 Ko se spuščamo po stezi nas smerokaz usmeri desno
 proti Izlakam, držimo se levo,

 in se spustimo na makadamsko
 cesto, po kateri se spustimo približno štiristo metrov in
spet zavijemo desno v gozd.

 Pot nas pripelje do vikenda, kozolca in malo nižje do spodnje postaje tovorne žičnice,

 kjer gremo po cesti levo. Cesti sledimo do Jesenovega

 in dalje skozi Znojile, ves čas po asfaltni cesti naravnost vse do ostrega ovinka v levo,

 kjer sredi ovinka na desni strani pot zavije v gozd, z opozorilom o
prehodu na lastno odgovornost. Tri in pol kilometre je do izhoda
 na asfaltno cesto na Čebinah. Zavijemo navzgor in po desetih
minutah na desni opazimo vodohram s pitno vodo. Malo višje
zavijemo desno

 in se držimo poti pod smrekami za katerimi jetravnik in hiša. Pot je slabše vzdrževana.
 Vodi nas mimo požgane in podrte domačije.

Dalje po poti v levem ovinku pridemo do razcepa, kjer se držimo levo
 in se po krajšem blagem spustu ter ponovnem vzponu, priključimo
na pot, ki pelje s Planine. Držimo se markacij in sestopamo proti
Planinski vasi, katero obidemo po desni čez travnik ter nadaljujemo
spust po markacijah do Kleka. Zavijemo desno skozi Klek, ter se
spuščamo po cesti, prvi razcep levo, strm dvojni ovinek, še enkrat
navzdol levo

ter po kolovozu ki vodi pod osamljen vikend.

 Ne zavijemo na dvorišče le tega, ampak naravnost za grmovjem
 poiščemo pot ki vodi vGlobušak, naselje v Trbovljah.Spet smo na asfaltu
in po petsto metrih pridemo na glavno cesto, kjer je desno naše izhodišče.
Pozdravi nas Batičev spomenik Orjunašem.