POET NAJ BO..

KUMRAT

Kumrat, kumrat, kumrat,

ni nm vč treba kuolma kupat,

zaprl so jame pu vsej držav,

prazne so ketne u naši vašhau.

S krmpam u rok, ramo ub ram,

kupal smo kuolm cel lubi dan.,

ker n kuolm j laufu  nš kurak,

ker n kuolm je laufu  čisto vsak.

Kumrat, kumrat, kumrat,

ni nm vč treba kuolma kupat,

zaprl so jame pu vsej držav,

prazne so ketne u naši vašhau.

Ustaula se je fedrunga

ustavu se je zašmiran knap

ker n kuolm j laufu nš kurak,

ker n kuolm je laufu čisto vsak.

Namest jame gustilna bo port

namest u lukn za šankam bo ort.

Na sedminah kumerati zdej pojejo

vsak dan jih je mej n tem svet,

za zmeri odhajajo u jamo žvet.

Kumrat, kumrat, kumrat,

ni nm vč treba kuolma kupat,

zaprl so jame pu vsej držav,

prazne so ketne u naši vašhau,

ker n kuolm je laufu nš korak,

ker n kuolm je laufu čisto vsak

Rajši sem pil, pa si šla

Rajši sem pil, kot s tabo bi bil,

pa si šla, nikoli  se nisi obrnila,

in si šla, nikoli se nisi vrnila.

Na poti za šank, pugrešu sm te,

po piri al dveh pa niti več ne,

Da sem zapitež si ne priznam,

prebujam se še dodobra pijan,

Rajši sem pil, kot s tabo bi bil,

pa si šla, nikoli se nisi obrnila,

in si šla, nikoli se nisi vrnila.

Pijem ne več in pogrešam te,

kaj nama tega je treba bilo,

v samotnih nočeh sprašujem se,

Včasih te vidim po ulici greš,

za roko te drobna ročica drži,

vso tvojo ljubezen ona dobi.

Bi te prosil in se na kolena spustil,

a iz hladu v očeh sem ti prebral,

boljše bo, če boš za šankom ostal.

Rajši sem pil, kot s tabo bi bil,

pa si šla, nikoli se nisi obrnila,

in si šla, nikoli se nisi vrnila

 

Stara češplja

Nad ozkim kolovozom prka Planin,

krivi se češplja že veliko zim.

Grčavo in zvito le mah jo še krasi,

vse bolj poredko češplje nam rodi.

Hoj hoj, še en frakl al pa dva, 

šnopc pijemo, dokler nam pletenka da!

V časih bilo velik je še pridelka

in zvrhana je  bila  pletenka.

So v rano jutro fraklne držali

dokler niso mrtvo obležali.

Hoj joj, še en frakl al pa dva, 

šnopc pijemo, dokler nam pletenka da.

Nad kolovozom prka Planin,

krivi se češplja že premnogo zim.

V jesen motorka jo bo v drva vzela,

v dolgi zimi zadnjič nas  bo grela.

Hoj hoj še en frakl al pa dva, šnopc pijemo,

dokler nam pletenka da

hoj hoj še en frakl al pa dva,

 šnopc pijemo, dokler nam pletenka da!

Dan spomina na umrle

Takrat, ko spomin oživi,

takrat, ko bukev v vetru zaječi,

takrat, ko meča v hrib zabole,

takrat vsi, ki jih pogrešam ožive.

Objamem, vzamem jih s seboj.

Srce vztrepeta, svojo vižo zaigra,
pove, da vas pogreša in rad ima.

ONCH                               Trbovlje,2.12.2021

HEJA HEJO, U HOSTO ZDAJ GREMO,

IN  DRVA SKUP NAPRAVIMO,

 DA V ZIMI ZEBLO NAS NE BO.

 

POSEKAL BOM EN GABER, HRAST,

V DRŽAVNO GREMO DRVA KRAST,

PLIN IN ŠTROM PREDRAGA STA,

 BUKEV, GABER, ME GREJETA.

 

HEJA HEJO, U HOSTO ZDAJ GREMO,

IN DRVA SKUP NAPRAVIMO,

 DA V ZIMI ZEBLO NAS NE BO.

 

BOM DRVO VRGEL GOR AL DVE,

ŠE NAJBOLŠ' SO GABROVE,

POGREJE ME ČEZ IN ČEZ,

TO ZA UKURT JE PRAVI LES.

IZŠTEVANKA               ONCH, 1.12.2021

ENA DVA IN DVA IN TRI

KDO LOVI IN KDO DOBI,

KDO MIŽI IN KDO BEŽI?

 

NAŠ SI, NAŠ SI, NAŠI VSI,

ŠAFLCO ZDAJ VSAK DOBI,

V PESKOVNIK BOSTE ŠLI,

KAR SEZIDA OBDRŽI.

 

ENA DVA IN DVA IN TRI

KDO LOVI IN KDO DOBI,

KDO MIŽI IN KDO BEŽI?

 

NISI, NISI,  NISI NAŠ,

NIMA VEZE KAJ TI ZNAŠ

KAJ IZKUŠNJE, ZNANJA DAR,

KAJ POZNANSTVA, TI SI STAR.

 

ENA DVA IN DVA IN TRI

KDO LOVI IN KDO DOBI,

KDO MIŽI IN KDO BEŽI?

 

NAŠI, NAŠI, NAŠI VSI,

V PRVE VRSTE BOSTE ŠLI,

NAŠI, NAŠI, NAŠI VSI,

ENA DVA IN DVA IN TRI.

                                                    

LARFE

N bele frise, bele larfe,

frentnih hlapci, nebeške harfe,

spet prišli ste na oblast,

dejmo, dejmo, dejmo krast.

Pud bele larfe, bela srajca,

n črne duše, pleše senca,

več zvezda vaša ne žari,

še je rdeča naša kri.

MURNČEK

Murnček a mi poveš,

kam tako veselo greš.

Grem igrat na veselico
, 
bom zaslužil si potico.

Igral bom jedel pil, 

se življenja veselil.

In če imel bom res veliko srečo
, 
plesal bom z najlepšo čečo.

PRELEPA DOLINA TRBOVLJE MOJ KRAJ

PRELEPA DOLINA TRBOVLJE MOJ KRAJ,

V SRCU SI MOJEM ŽE DOLGO NAZAJ.

HRIBOVJE PRELEPO KROG TEBE STOJI,

TE ČUVA IN GLEDA KSE MESTO BUDI.

POGLED NA TRBOVLJE MI GREJE SRCE,

KO ZREM IZ PLANINE V TVOJE DOLE.

MEGLICE S POBOČJI VESELO PLEŠO

IN PTICE V GOZDOVIH PREŠERNO POJO.

TRBOVLJE PONOSNO MOJ RODNI SI KRAJ

IN V SRCU TE NOSIL BOM VEKOMAJ.

PODRŽITE ZDAJ ČAŠE VISOKO V ZRAK,

TRBOVLJAM NA ZDRAVJE NAJ KLIČE VSAK.

PRELEPA DOLINA TRBOVLJE MOJ KRAJ,

 V SRCU SI MOJEM ŽE DOLGO NAZAJ,

ZATOREJ ZDAJ ČAŠE VISOKO V ZRAK,

NA ZDRAVJE TRBOVLJAM NAJ KLIČE VSAK.

VAL

Val za valom me odnaša,

praznine bol ne prizanaša.

Val za valom dušo mi odkriva.

Val za valom grlo mi zaliva.

Skozi prste praznina mi polzi,

med sestrami na tleh se izgubi.

Srce obstane. Grlo onemi.

Prišepni, prišepni, da resnice ni.

In ko duša je čisto naga

in ljubezen utopljena,

val za valom sam buči,

praznina, večnost postane mi.

SE BIKEC UTRGA

Se bikec utrga

V štalci nered

Dreser poči z bičem

Je tiger ujet

In ptiček zapoje

Ne stoj le okrog

poljubi jo vendar

 ti lipovi bog.

Je reka deroča

preveč je čeri

čolnič pa premajhen

ne najde poti.

TA JE TAPRAU

J pršu u kravat,

n sjab j meu gvant,

č bi biu nš kumerat,

bi rjeku fejst fant.

Js tist sm tprau,

js use bom zrihtu,

vsjel bote in zdrau,

use bom pušlihtu.

Usi dvigl smo ruako,

pudpis smo usi dal,

prudau je fabriko,

n cest smo pristal.

jebem ti kravato,

jebem ti gvant,

ukul ns prnjesu

je ta fejst fant.

IZ NIČ

Iz nič … Iz praznine se je vzela

kopreno je krog mene ovila,

me na krilih sladkih povzdignila

in v vrtinec me višav ponesla.

Ko najlepše je bilo,

ko sem čutil,

ko preveč je že bilo lepo,

je spustila

in zalučala me je k tlom.

Pa ni bilo dovolj.

Še brezno se je odprlo

in vase me požrlo.

Zdaj ždim, čepim.

Čakam nič, praznino da se vrne

in v kopreno me zavije

 pa je ni.

Ona pred čakajočim se mi skrije.

USPAVANKA

Je travca zelena.

Gozdič je zelen.

Je ljuba zaspana.

Ostržek lesen.

Le aji le aji, ljubica ti,

bom pazu na tebe

te nihče ne zbudi.

Naj lunca ti sveti

vse dolge noči,

k sebi te stisnem

le mirno zaspi.

Le aji le aji, ljubica ti

in sanjaj o princih,

o gradu nocoj,

in sanjaj o škratkih.

Zapleši z menoj.

Le aji le aji ljubica ti,

bom pazu na tebe

te nihče ne zbudi.

In v sanjah bo princ pote prišel

 znani obraz bo zate imel.

Ko zjutraj skoz okno

te sonček zbudi

z nasmehom se spomni

minule noči.

Le aji le aji ljubica ti

Stisnem te k sebi

le mirno zaspi.

TRBOUSKA

Subuota n use zguodi,

Trboule se budi,

usem s cjekram u ruak,

s’ n’ tržnco mudi.

Mat kurba suasd lega,

ja kak pa si,

s biu  pj’n ku p’rsica,

al se mjan sam zdi?

Srbus, kej si kumerat,

ja anduht smo mel,

smo šli ga mal srat,

velik pil, pa mal pel.

Pet gr’ma n pj’r,

du južne mam cajt,

ma rada svoj mj’r,

d pusprav mal pu bajt.

Dej š rundo n hit,

kr j’ pupraut se n da

 j’ južna ž’ zihr u kurit,

  rzfukana baba duma. 

Tut js mam babo duma

kuga pual č j ura pual dveh 
š’ rundo pa boma šla, 
č’ nouma prej n kleh. 

N’dela n’ vse zguodi,

nkj’r žive duše ni, 
nbjanm se nč n mudi, 
Trboule u mj’ri spi. 

SAM MED LJUDMI

Nihče ne vidi,

kako je,

če si sam med ljudmi,

ko te imajo vsi radi,

in  mislijo,

 da si  najsrečnejši,

 verjamejo,

da si brez duše in srca,

verjamejo,

da ljubezni ne potrebuješ,

da je topel stisk roke slabost,

da za poljub se je treba skriti,

verjamejo,

da ni treba ljubiti,

ne jesti ne piti…..

samo po cesti iti

 in se smejati

levo in desno

 glavo nagibati,

nihče  ne vidi,

gledajo vsi,

in ostati sam

med množico ljudi.

LOVSKA, KI TO NI

Sredi hoste sedim

Pes poleg leži

Mi srnica poje

Saj lovca bliz ni

Srečam medveda

Pa se reži

Le beži prismoda

Da te klop ne dobi.

SVETLOBA

Svetloba sije vame

in telo čutim kot nos na glavi,

moj duh je velik in mi pravi

objemi se in se neguj,

dlake, kožo, in trob

objemi se in se neguj

da ne ležeš v prerani grob.

LAHKO BI POVEDAL

Lahko bi povedal v nekaj besedah vse ,

pa bom govoril ure in rekel nič

kar bi sadove obrodilo,

kar bi dušo in srce pomirilo.

Lahko bi svojo nemirno naravo utopil

v vinu in  ji jezik pokazal,

Se iz nje norčeval

 in jo nekam poslal.

Pa ji dovolim  da me buta v čeri

Da me melje med zobmi

in izpljune me na tla.

kot da ne vidi in me ne pozna.

Vse bi povedal takoj lahko

vendar potem ne bi bilo,

Ničesar kar bi za mano ostalo

Kar bi se z dletom  klesalo

FLAŠA PIRA

Polna flaša pira 

morm jo hit spit,

ne da mi nbenga mira,

če čem še eno naročit.

Prazna flaša pira, 

čeprou napou že spim,

spet ne da mi mira,

še eno naročim.

Jo kelnerca prnese,

čeprou je hrup povsod,

se nad mene znese,

pa osebna mladi gospod.

Pet u piiii    rusko flašo

in flaša je razbita,

sem spet se spravu u kašo, 

ker je kelnerca zabita.

So pršli taplau,

za piram, flašo mi je žou, 

za pijačo bi jim dau,

sam če nebi u bunker šou.

VSE PUŽRL

Kajlo špjaha, pajser kruha,

štjefan vina n dnu trebuha,

tu j use kar člouk nuca,

gulazn se pa sama spuca.

Ni vč, ni vč s bojo drl,

prazne sklede lizal,

en druzga du kusti pužrl,

sam d nebi bogi umrl.

Rems spumin n tuaje,

škrjanček puaje,

uasu riga

ceu svet je ena figa.